Papež Benedikt XVI: SPODBUDE MLADIM

Mladost je čas izbire in odločitve. Sv. Janez Pavel II. (letos mineva 30. let, odkar nas je kot papež prvič obiskal v Sloveniji) je kot mlad duhovnik govoril mladim o pristni ljubezni. Učil jih je, kako naj se naučijo Božje ljubezni. Svoje poslanstvo je izpolnjeval tudi kot papež, zlasti ob svetovnih dnevih mladih. To je nadaljeval papež Benedikt XVI. Na srečanju v Avstraliji (20. 7. 2008) je rekel: »’Prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas’ (Apd 1,8). Te besede veljajo tudi vsakomur od nas, vsem tistim, ki so pri krstu kot dar Duha prejeli spravo in novo življenje, ki so pri birmi sprejeli v svoje srce Duha kot svojega pomočnika in vodnika ter dan za dnem po evharistiji rastejo v njegovih milostnih darovih. Kaj je ta ‘moč’ Svetega Duha? To je moč božjega življenja!… Dragi mladi, dovolite mi, da vam zastavim vprašanje. Kaj boste zapustili naslednjemu rodu? Ali gradite svoje življenje na trdnem temelju? … Svet potrebuje zlasti darove mladih ljudi. Odprite svoja srca moči Svetega Duha! To prošnjo izrekam posebej tistim, ki jih Gospod kliče v duhovništvo in posvečeno življenje. Ne bojte se Jezusu izreči ‘da’… Po ljubeči priprošnji Marije, Matere Cerkve, naj bi ta 23. svetovni dan mladih izkusili kot novo binkoštno dvorano, iz katere bomo mi vsi, razvneti z ognjem in ljubeznijo svetega Duha, odšli, da bi oznanjali vstalega Gospoda in pritegnili k njemu vsako srce!« Ob raznih priložnostih je mladim namenil naslednje spodbude.   

Sreča, ki jo iščete, sreča, ki jo imate pravico okušati, ima ime, ima obraz: to je Jezus iz Nazareta. Samo on daje človeštvu polnost življenja.

Pot k sreči. Jezus hoče biti vaš resnični prijatelj, vaš brat v življenju, učitelj, ki vam kaže pot, po kateri pridete k sreči. On vas ljubi takšne, kakršni ste, v vaši krhkosti in šibkosti, da bi se ob dotiku njegove ljubezni mogli spremeniti.

Vprašanja. Bogati mladenič vpraša Jezusa: »Kaj moram storiti?« (Mr 10,17). Obdobje življenja, v katero ste potopljeni, je čas odkrivanja darov, ki vam jih je Bog poklonil, in vaših odgovornosti. Je tudi čas temeljnih izbir za gradnjo vašega načrta življenja. Je torej trenutek, da se vprašate o pravem smislu bivanja, da se vprašate: »Ali sem zadovoljen s svojim življenjem? Ali kaj pogrešam?« Kakor mladenič v evangeliju morda tudi vi doživljate negotovost, vznemirjenost ali trpljenje, ki vas nagiba k hrepenenju po izpolnjenem, ne povprečnem življenju, in se sprašujete: V čem je uspešno življenje? Kaj moram storiti? Kaj hočem doseči v življenju? Ne bojte se soočenja s temi vprašanji. Prisluhnite jim. Pričakujejo resne odgovore, ki morejo zadovoljiti vaša pristna pričakovanja življenja in sreče.

Poslušanje. Da bi odkrili načrt življenja, ki vas more v polnosti osrečiti, poslušajte Boga, ki ima načrt ljubezni z vsakim od vas. Z zaupanjem ga vprašajte: »Gospod, Stvarnik in Oče, kakšen načrt imaš z mojim življenjem? Kaj je tvoja volja? Želim jo izpolniti.« Bodite prepričani, da vam bo odgovoril. Ne bojte se njegovega odgovora! Bog je večji od našega srca in pozna vse« (1 Jn 3,20).

Brez bojazni. Sporočilo: ne bodite ošabni, ampak ponižni. Hodite proti toku. Ne poslušajte zanimivih in mikavnih glasov, ki danes z mnogih strani vsiljujejo zgrešene vzorce življenja. To vas dosega zlasti s sredstvi obveščanja. Bodite budni! Bodite kritični! Ne nasedajte valu zavajanja. Ne bojte se izbrati »drugačnih« poti, ki kažejo pravo ljubezen: trezen in soliden slog življenja: iskrena in čista prijateljstva; pošteno zavzemanje pri študiju in delu; globoko skrb za skupno dobro.

Poklicanost. Jezus se nikoli ne naveliča ozirati na vas z ljubečim pogledom in vas klicati, da postanete njegovi učenci, toda nekateri predlaga radikalnejšo izbiro. Rad bi spodbudil mlade, da ste pozorni, ali vas Gospod vabi k večji podaritvi, v življenje službenega duhovništva. Bodite pripravljeni velikodušno in pogumno sprejeti to znamenje posebne ljubezni. Posvetujte se z duhovnikom ali duhovnim voditeljem.

Klic. Dragi mladi, z ljubeznijo in hvaležnostjo obdajajte svoje duhovnike. Če bi Gospod klical koga od vas k tej veliki službi ali obliki posvečenega življenja, se ne obotavljajte izreči svoje privolitve. Če že ni lahko, je pa lepo biti Gospodov služabnik, lepo je živeti zanj.

Usmerjeni k večnemu življenju. Dragi mladi, spodbujam vas, da ne pozabite tega cilja v svojem načrtu življenja: poklicani smo k večnosti. Bog nas je ustvaril, da bi bili z njim, za vedno. Večnost bo pomagala dati poln smisel vašim izbiram in podeliti kakovost vašemu bivanju.

Prijateljstvo z Jezusom. Dragi mladi, danes vam ponavljam, kar sem rekel na začetku svojega papeževanja: »Kdor sprejme Kristusa v svoje življenje, ne izgubi ničesar, popolnoma ničesar od tega, kar življenje napravlja svobodno, lepo in veliko. Ne, samo v tem prijateljstvu se na široko odprejo vrata življenja. Samo v tem prijateljstvu se v resnici razkrijejo velike možnosti človeškega življenja. Samo v tem prijateljstvu izkušamo, kar je lepo in kar nas osvobaja. Kristus ne jemlje ničesar, a podarja vse! Bodite popolnoma prepričani o tem: Kristus ne jemlje ničesar, kar je v vas lepega in velikega, ampak vas privede do popolnosti v slavo Boga in srečo ljudi, zveličanja sveta.

Utemeljeni na Kristusu. Dragi mladi prijatelji, gradite svojo hišo na skali kakor človek, ki »je globoko kopal«. Poskušajte tudi vi vse dni poslušati Kristusovo besedo. Kristus je pravi prijatelj, s katerim hodite po poti svojega življenja. Če bo on ob vas, se boste zmogli s pogumom in upanjem spopadati s težavami in problemi, tudi z razočaranji in porazi. Nenehno vam predstavljajo lažje ponudbe, a vi sami opažate, da so varljive ter vam ne dajejo vedrine in veselja. Edino Božja beseda nam kaže pristno pot, samo vera, ki nam je bila izročena, je luč, ki razsvetljuje pot. Sprejmite s hvaležnostjo ta duhovni dar, ki ste ga prejeli od svojih družin. Prizadevajte si, da bi z odgovornostjo odgovorili na klic Boga in postali odrasli v veri. Ne verjemite tistim, ki vam govorijo, da ne potrebujete drugih, da bi gradili svoje življenje! Naslonite se na vero svojih dragih, na vero Cerkve. Zahvalite se Gospodu, da ste jo prejeli in sprejeli za svojo. Pustite se popolnoma osvojiti Kristusu! Odločno se podajte na pot svetosti, ki je odprta vsem. To vas bo napravilo ustvarjalnejše v iskanju rešitev, ki jih srečujete.

Križ. Pogosto se bojimo križa, ker se zdi zanikanje življenja. V resnici je čisto drugače. Križ je potrditev Boga človeku, najvišji izraz njegove ljubezni in izvir, ki žubori iz večnega življenja. Iz Jezusovega srca, odprtega na križu, je priteklo božje življenje, ki je vedno na voljo tistemu, ki povzdigne oči h Križanemu. Zato vas moram povabiti, da sprejmete Kristusov križ, znamenje Boga, kot vir novega življenja. Brez umrlega in vstalega Kristusa n i zveličanja. Samo on more osvoboditi svet zla in storiti, da raste kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni, po čemer vsi hrepenimo.

Pogovor z Jezusom. Začnite in gojite osebni pogovor z Jezusom Kristusom v veri. Spoznavajte ga s premišljevanjem evangelijev in Katekizma katoliške Cerkve. Pogovarjajte se z njim v molitvi, zaupajte mu: nikdar vas ne bo izdal! »Vera je najprej človekova osebna privrženost Bogu; hkrati in neločljivo pa je tudi svobodna pritrditev celotni resnici, ki jo je Bog razodel« (Katekizem katoliške Cerkve 150). Tako boste mogli doseči zrelo in trdno vero, ki ne bo osnovana samo na verskem čustvu ali bledem spominu na verouk vašega otroštva. Mogli boste poznati Boga in pristno živeti z njim kakor apostol Tomaž, ko mu z močjo izpove svojo vero v Jezusa: »Moj Gospod in moj Bog!«

Študirajte Katekizem. Danes, ko poznavanje vere boleče izginja, je Katekizem katoliške Cerkve zanesljiv vodnik. Vsi člani Cerkve, od pastirjev in katehetov, staršev in vzgojiteljev do študentov teologije, bi ga morali sistematično prebrati in preučevati. V predgovoru za Youcat je papež Benedikt XVI. Izrekel rotečo prošnjo mladim: »Vabim vas: študirajte Katekizem! To je moja srčna želja. Ta Katekizem vam ne govori tako, kakor je komu všeč. Ni lahko branje. Od vas namreč zahteva novo življenje. Predlaga vam evangeljsko sporočilo kot ‘dragocen biser’, za katerega mora človek dati vse. Zato vas prosim: zavzeto in vztrajno študirajte Katekizem! Žrtvujte zanj svoj čas! Študirajte ga v tihoti svojih sob, berite ga v dvoje, če ste prijatelji, oblikujte učne skupine in mreže, izmenjujte si misli po internetu. Na vse načine se nenehno pogovarjajte o svoji veri.

Vedeti morate, kaj verujete. Svojo vero morate poznati tako natančno kakor IT-specialist pozna sistem delovanja računalnika. Morate jo razumeti kakor dob er glasbenik svojo skladbo. Da, v veri morate biti še bolj zakoreninjeni kakor generacija vaših staršev, da se boste mogli z močjo in odločnostjo postaviti po robu izzivom in skušnjavam tega časa. Potrebujete božjo pomoč, če naj se vaša vera ne izsuši kakor rosna kaplja na soncu, če nočete podleči vabam porabništva, če naj se vaša ljubezen ne utopi v pornografiji, če nočete izdati šibkih in ne pustiti na cedilu žrtev. Če se z vso vnemo posvetite študiju Katekizma, bi vam rad dal na pot še eno: vsi veste, kako je bilo občestvo verujočih v zadnjem času globoko ranjeno z napadi hudobnega duha, z vdorom greha v samo notranjost, v samo srce Cerkve. Ne jemljite tega za pretvezo, ne bežite proč od obličja Boga! Vi sami ste Kristusovo telo, Cerkev! Prinašajte neokrnjen ogenj svoje ljubezni v to Cerkev… Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu in služite Gospodu!«