1. člen: Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji.
2. člen: ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.
3. člen: ŽPS ima svoj sedež v župnijskih prostorih.

4. člen: Ustanovitev ŽPS za vse katoliške župnije določa Slovenska škofovska konferenca s posebnim odlokom.
5. člen: Ustanovitelj ŽPS je župnik, ki ga ustanovi po škofijskih določbah. Člane potrdi ordinarij.

6. člen: Število vseh članov ŽPS, razen v izjemnih primerih, naj ne bo manjše od 7 in ne presega 25 članov. ŽPS sestavljajo:
A. – člani po službi: župnik, kaplan(i), zastopnik katehistov in katehistinj, gospodarskega sveta ali ključarjev;
B. – voditelji ali delegati posameznih skupin: predstavnik redovnih skupnosti, Župnijske Karitas, pevcev, mladinskih, študentskih, predzakonskih in zakonskih skupin, duhovnih gibanj, molitvenih in drugih skupin ter združenj;
C. – izvoljeni člani, ki sestavljajo vsaj polovico vseh članov in zastopajo soseske, naselja ali ulice; število določi župnik glede na število prebivalcev;
Č. – če ima župnija v soupravi več manjših župnij, lahko ustanovi medžupnijski pastoralni svet; D. – župnik lahko imenuje največ 5 članov, da se s tem spopolni sestavo sveta, glede na spol, starost, poklice.

7. člen: Predlaganje in izbira članov ŽPS se izvedejo v skladu s Pravilnikom za volitve članov ŽPS v slovenskih škofijah.
8. člen: Predlaganje in volitve članov ŽPS pripravi in vodi komisija za izbor članov novega ŽPS, ki jo imenuje dosedanji ŽPS, če tega ni, pa župnik.
9. člen: Pravico voliti ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in je prejel zakramente uvajanja.
10. člen: Pravico biti izbran ali izvoljen ima vsak, ki izpolnjuje pogoje v 9. členu in je v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo ter ga odlikuje trdna vera, nravno življenje in razsodnost (kan. 512 par. 1. 3).
11. člen: Župnik zaprosi ordinarija za potrditev, nato pa pošlje dekanijskemu animatorju za ŽPS seznam in naslove članov.
12. člen: Mandatna doba članov ŽPS traja pet let. Po preteku mandatne dobe je posameznik lahko ponovno izvoljen. V primeru, da kdo ne more več sodelovati v ŽPS ali da trikrat neupravičeno izostane, mu pravica do članstva ugasne. Nadomesti ga tisti, ki je za določeno področje prejel največ glasov, ali tisti, ki ga delegira ustrezno telo oziroma ga imenuje župnik.

13. člen: ŽPS predseduje župnik, ki sklicuje seje. To lahko opravi tudi tajnik ŽPS, če ga župnik pooblasti.
14. člen: ŽPS na svoji prvi seji izvoli tajništvo, ki ga sestavljajo: župnik, tajnik in še dva člana. Tajništvo pripravlja v soglasju z župnikom dnevni red sej, pomaga pri njihovem vodenju, dela zapisnik in skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov. Prav tako skrbi za duhovno in študijsko oblikovanje ter primerno družabno povezovanje članov.
15. člen: Vsak član je dolžan župniku pomagati pri pospeševanju pastoralne dejavnosti in ima pravico predlagati vprašanja, ki naj jih ŽPS, komisija ali odbor obravnava na svojih sejah.

16. člen: ŽPS obravnava vsa vprašanja, ki so povezana z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem župnije, pripravlja delovne predloge in sklepe ter skrbi za njihovo uresničevanje. Naloge, ki so lastne ŽPS, se nanašajo na skupno življenje župnijskega občestva in na poslanstvo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti.
17. člen: Glavne naloge ŽPS so:
– preučuje dejanske razmere v župniji in načrte Škofijskega pastoralnega sveta (ŠPS) prilagaja svojim razmeram, jih uresničuje in preverja;
– načrtuje, spremlja ‚in preverja pastoralno dejavnost v župniji in v medžupnijskem prostoru;
– teži k skupnostni pastorali po načrtu ŠPS;
– spodbuja v župniji različne karizme in službe v duhu edinosti;
– prednostno podpira molitev in delo za rast duhovnih poklicev; – dekanijskemu pastoralnemu svetu ali neposredno odboru za župnijske svete pri ŠPS posreduje pobude, predloge in pomisleke.

18. člen: ŽPS naj ustanovi trajne in začasne komisije ali odbore za določene naloge ali področja dela. Trajne so: komisija za oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost, začasne komisije ali odbori pa glede na potrebe župnije ali določenega časa. Trajne komisije imajo naslednja področja delovanja:
1. OZNANJEVANJE:
– član ŽPS se vsako leto sam ali z drugimi člani ŽPS udeleži duhovne obnove ali duhovnih vaj;
– skrbi za duhovno in strokovno rast;
– odkriva in spodbuja ‚katehetske‘ karizme in službe v župniji in dekaniji, zato spremlja oblikovanje posameznikov in skupin, ki so v službi oznanjevanja;
– išče nove možnosti oblikovanja odraslih v župniji;
– skrbi za povezavo z misijoni po svetu, doma pa utrjuje misijonsko zavest.
2. BOGOSLUŽJE:
– ŽPS pomaga oblikovati javno mnenje, ki bo naklonjeno krščanskemu praznovanju Gospodovega dne po družinah in v župniji;
– ZPS odkriva in spodbuja karizme in določa službe, ki so v župniji opora za urejeno, lepo in doživeto bogoslužje;
– skrbi za uvajanje posameznikov in družin v občestveno bogoslužno in zasebno – meditativno molitev.
3. DOBRODELNOST:
– ŽPS spodbuja oblikovanje javnega mnenja v duhu socialnega nauka Cerkve, pri tem pa posveča posebno skrb obrobnim, ubogim in socialno šibkim;
– skrbi za načrtno usposabljanje posameznikov in skupin za delo v Župnijski Karitas, za delovanje same Karitas in za preverjanje njenega dela ter drugih podobnih skupin;
– v duhu misijonarskega poslanstva v župniji obravnava probleme svojega okolja;
– skrbi za urejen, stalen in delaven pogovor s civilnimi organi in javnimi ustanovami na svojem območju.

19. člen: ŽPS ima redno sejo vsak mesec od septembra do junija. Sejo je treba sklicati tudi, če to zahteva tretjina članov. Seje so sklepčne, če je na njih vsaj polovica članov. Sklepi so veljavni, če jih izglasujeta vsaj dve tretjini navzočih članov in jih potrdi župnik.
20. člen: Vsaj teden dni pred sejo vsak član prejme pisno vabilo z dnevnim redom, ali pa se člani dogovorijo za drug način obveščanja. Odsotnost je treba opravičiti.
21. člen: Tajnik seje tehnično pripravlja, zapisnikar pa oblikuje zapisnik, ki ga potrdi ŽPS na naslednji seji. Tajnik odgovarja za tekoči arhiv.
22. člen: Za pojasnjevanje strokovnih vprašanj, za oblikovanje članov ŽPS in za druge programe lahko povabi ŽPS na svoje seje tudi zunanje sodelavce.
23. člen: Vsaka seja se začne z molitvijo, duhovno mislijo ali božjo besedo. Na seji se obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, komisije ali odbori pa poročajo o svojem opravljenem delu in načrtih ter jih predlagajo v potrditev.
24. člen: Tajništvo ŽPS redno obvešča župnij o svojem delu v župnijskem listu, oznanilih ali kako drugače.
25. člen: Sredstva za delovanje ŽPS (zapisnik, arhiv, potni stroški in nagrade zunanjim sodelavcem, razni pripomočki…) zagotavlja župnija.

26. člen: Statut stopi v veljavo, ko ga potrdi SŠK in po objavi v Sporočilih slovenskih škofij.