V letu 2025 kristjani obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (danes Iznik) blizu tedanjega Carigrada leta 325. Katoličani hkrati praznujemo  redno sveto leto. Obletnica je priložnost, da kristjani vnovič skupaj izpovemo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (mašno vero), ki so jo sestavili na prvem koncilu in dopolnili na naslednjem (Carigrad 381), da o njej premišljujemo in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Gre za svetinjo, za našo skupno dediščino, za veroizpoved, ki je vsem kristjanom skupna.

Koncil v Niceji je tudi določil, kako naj se izračunava datum praznovanja velike noči, namreč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Kasneje se je ta praznik začel na Vzhodu in Zahodu obhajati na različne datume. Pravoslavna velika noč je navadno en teden kasneje kakor pri nas, včasih pa tudi štiri ali pet tednov kasneje. Izjemoma datum sovpada. Vzhodne cerkve se držijo starega ali julijanskega koledarja, zahodne pa od 16. stoletja naprej prenovljenega, gregorijanskega. Po srečnem naključju pa v letu 2025 praznujemo veliko noč na isto nedeljo (20. aprila). Papeževa želja in tudi želja vzhodnih cerkva je, da bi skupni datum končno postal stalna praksa. Predlaga, da bi ta skupni datum bila druga nedelja v aprilu.

Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Zastavlja ga tudi nam in vsem kristjanom, zato so ga izbrali za geslo letošnjega tedna molitve. V pripravi je sodelovala ekumenska meniška skupnost Bose v Severni Italiji.

»Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost,« je zapisal sveti papež Janez Pavel II., ki je odšel od nas pred dvajsetimi let (2005). »Hoteti edinost« pa pomeni moliti  in delati za ta veliki cilj. Teden molitve za edinost (od 18. do 25. januarja 2025) pri nas obhajamo vse od leta 1968 naprej, torej že 57 let. Spet smo pripravili knjižico z molitvami in premišljevanji.       dr. Bogdan Dolenc, član komisije za ekumenizem in medverski dialogV letu 2025 kristjani obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (danes Iznik) blizu tedanjega Carigrada leta 325. Katoličani hkrati praznujemo  redno sveto leto. Obletnica je priložnost, da kristjani vnovič skupaj izpovemo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (mašno vero), ki so jo sestavili na prvem koncilu in dopolnili na naslednjem (Carigrad 381), da o njej premišljujemo in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Gre za svetinjo, za našo skupno dediščino, za veroizpoved, ki je vsem kristjanom skupna.

Koncil v Niceji je tudi določil, kako naj se izračunava datum praznovanja velike noči, namreč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Kasneje se je ta praznik začel na Vzhodu in Zahodu obhajati na različne datume. Pravoslavna velika noč je navadno en teden kasneje kakor pri nas, včasih pa tudi štiri ali pet tednov kasneje. Izjemoma datum sovpada. Vzhodne cerkve se držijo starega ali julijanskega koledarja, zahodne pa od 16. stoletja naprej prenovljenega, gregorijanskega. Po srečnem naključju pa v letu 2025 praznujemo veliko noč na isto nedeljo (20. aprila). Papeževa želja in tudi želja vzhodnih cerkva je, da bi skupni datum končno postal stalna praksa. Predlaga, da bi ta skupni datum bila druga nedelja v aprilu.

Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Zastavlja ga tudi nam in vsem kristjanom, zato so ga izbrali za geslo letošnjega tedna molitve. V pripravi je sodelovala ekumenska meniška skupnost Bose v Severni Italiji.

»Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost,« je zapisal sveti papež Janez Pavel II., ki je odšel od nas pred dvajsetimi let (2005). »Hoteti edinost« pa pomeni moliti  in delati za ta veliki cilj. Teden molitve za edinost (od 18. do 25. januarja 2025) pri nas obhajamo vse od leta 1968 naprej, torej že 57 let. Spet smo pripravili knjižico z molitvami in premišljevanji.

dr. Bogdan Dolenc, član komisije za ekumenizem in medverski dialog

»Ti si moje upanje, o Gospod« (Ps 71,5) smo izbrali za geslo letošnje nedelje Božje besede v jubilejnem letu. Svetovni dogodki izpodkopavajo upanje, zato je ubranost svetega leta nanj toliko bolj pomenljiva. Človek se nekako oklepa rekov, kot »upanje umre zadnje«, vendar so sami človeški viri zanj prešibki. Šele Božja beseda nam daje resnično močan temelj,»sidro duše, zanesljivo in trdno«, kot zagotavlja pismo Hebrejcem (Heb 6,19).                 Biblično gibanje na nedeljo 26. januarja po škofijah pripravlja praznovanja. Za ljubljansko nadškofijo bo organizirano v župniji Preska ob 16h. Pričelo se bo z bogoslužjem Božje besede, ki ga bo vodil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, sledili bosta predavanji biblicista dr. Sama Skralovnika in etnologa in antropologa dr. Ambroža Kvartiča. VABLJENI! Ta dan ob 18h bomo tudi v leškem župnišču organizirali mini-svetopisemski maraton, na katerem bomo brali knjigo PSALMOV in pismo HEBREJCEM. VABLJENI!

Ob začetku jubilejnega leta slovenski škofje vabimo in spodbujamo vse verne, da bi v MEDSEBOJNIH ODNOSIH – TAKO NA OSEBNI RAVNI KOT NA RAVNI RAZLIČNIH INSTITUCIJ, V KATERIH DELUJEMO – PREPOZNAVALI SITUACIJE, KI KLIČEJO PO UPANJU, IN BI V SODELOVANJU Z JUBILEJNIMI MILOSTMI S KONKRETNIMI DEJANJI PRINAŠALI ŽIVO UPANJE KRISTUSA V TA SVET.

Na tej poti podpiramo vsa sredstva, ki pomagajo pri poglabljanju osebne vere otrok, mladih in odraslih, pri čemer naj bodo v ospredju molitev, prejemanje zakramentov, opravljanje duhovnih in telesnih del usmiljenja ter trud za spravo po družinah in med sosedi. Post in odpoved raznim razvadam naj vodita k molitvi in dobrodelnosti. Na ta način bomo kot romarji upanja tudi najbolje prosili za mir in spravo v naši domovini in med drugimi narodi. Vse člane župnijskih in drugih cerkvenih občestev, posebej pa vse bolne in ostarele, prosimo, da bi osebno in skupno molili jubilejno molitev, ki nam jo je za to priložnost pripravil papež Frančišek  Naj nas ta molitev povezuje, usmerja in oblikuje na poti jubilejnega romanja.