Domov » Župnijski list Kamne Gorice in Dobrave 2025/10

Letnik 3. Št. 10. (od 27. 4. do 11. 5. 2025)

UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK

Včeraj smo lahko preko televizijskih ekranov spremljali pogreb vrhovnega pastirja katoliške Cerkve, papeža Frančiška. Ta priljubljeni papež se je od nas poslovil in odšel k Očetu v 89. letu starosti. Bil je prvi jezuit in prvi Južnoameričan na Apostolskem sedežu.

Sedaj je v Cerkvi nastopilo obdobje izpraznjenega sedeža oziroma sede vacante. To pomeni, da so s papeževo smrtjo zapadle službe prefektov dikasterijev rimske kurije, vodstveno dejavnost v naslednjih dneh pa bo opravljal kardinal kamerleng (camerlengo), ki je kard. Kevin Farrell. Le-ta ima nalogo razveljaviti ribiški prstan, simbol petrinske službe, in pečat pontifikata. Funkcijo bo obdržal tudi kardinal veliki penitenciarij, ki je kardinal generalni vikar za rimsko škofijo in kardinal nadduhovnik vatikanske bazilike ter generalni vikar vatikanske države. Drugi organ, ki bo v dneh pred izvolitvijo novega papeža vodil upravo Cerkve je sveti kolegij kardinalov.

V tem času poteka žalovanje za svetim očetom ter priprava na konklave.

Skupno je v Katoliški Cerkvi trenutno 252 kardinalov, od katerih jih ima 135 volilno pravico, medtem ko jih 117 te pravice nima več zaradi prekoračene starostne omejitve 80 let. Med volivci jih je kar 108 imenoval papež Frančišek, 22 jih je imenoval papež Benedikt XVI., 5 pa še papež Janez Pavel II. Kardinali imajo izključno pravico in dolžnost voliti novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Razdeljeni so na tri redove, in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega (čeprav so po posvečenju večinoma škofje, a trije kardinalski redovi niso vezani na stopnjo posvečenja).

Kardinalski zbor izvira iz prezbiterija, skupnosti duhovnikov, ki že od prvih stoletij krščanstva obstaja v vsaki škofiji in škofu pomaga pri liturgičnih opravilih in pastoralnem vodenju. Prav tako je bilo tudi v rimski škofiji, katere škof je hkrati papež vesoljne Cerkve. Prezbiterij, ki je obdajal rimskega škofa, mu je bil najprej v pomoč pri vodstvu rimske škofije, potem pa tudi v zadevah vesoljne Cerkve. Kardinali so bili sprva imenovani iz vrst diakonov, duhovnikov in škofov v Rimu ali okolici… Prva omemba kardinalov naj bi segala v čas papeža Aleksandra I. (105–115). Leta 1150 se je oblikoval kardinalski zbor s kardinalom dekanom na čelu (vloga dekana je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in kardinalom kamerlengom, ki je bil papežev gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so z uvedbo apostolske konstitucije In nomine Domini izključni volivci papeža, od 12. stoletja dalje pa so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Danes so kardinali, ki živijo v Rimu, vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju države Vatikan.

ŠE ZADNJE SPOROČILO PAPEŽA FRANČIŠKA MESTU IN SVETU NA VELIKO NOČ 2025

Kristus je vstal, aleluja! Bratje in sestre, blagoslovljeno veliko noč! Danes Cerkev končno odmeva od aleluje, njen odjek gre od ust do ust, od srca do srca; in ta spev spravi v jok od veselja Božje ljudstvo po vsem svetu. Iz praznega groba v Jeruzalemu sega do nas nezaslišano sporočilo: Jezusa, križanega, »ni tukaj, vstal je« (Lk 24,6). Ni ga v grobu, živ je!

Ljubezen je premagala sovraštvo. Luč je premagala temo. Resnica je premagala laž. Odpuščanje je premagalo maščevalnost. Zlo ni izginilo iz naše zgodovine, ostalo bo do konca, nima pa več oblasti, nima več moči nad tistim, ki sprejme milost tega dneva.

Sestre in bratje, zlasti vi, ki trpite in ste v stiski, vaš tihi krik je bil slišan, vaše solze so bile zbrane, niti ena se ni izgubila ! V Jezusovem trpljenju in smrti je Bog naložil nase vse zlo sveta in s svojim neskončnim usmiljenjem, ga je premagal; izkoreninil je zlodejev napuh, ki zastruplja človekovo srce in povsod seje nasilje in pokvarjenost. Jagnje Božje je zmagalo! Zato danes vzkliknimo: »Vstal je Kristus, upanje moje!« (velikonočna pesem slednica).

Da, Jezusovo vstajenje je temelj upanja: od tega dogodka dalje upanje ni več privid. Ne. Po zaslugi križanega in vstalega Kristusa upanje ne razočara! Spes non confundit! (Rim 5,5). In to ni svetobežno upanje, ampak izzivalno; ne odtujuje, ampak kliče k odgovornosti. Tisti, ki upajo v Boga, polagajo svoje krhke roke v njegovo veliko in močno roko, se pustijo dvigniti in se odpravijo na pot: skupaj z vstalim Jezusom postanejo romarji upanja, pričevalci zmage Ljubezni, razorožene moči Življenja.

Kristus je vstal! V tem oznanilu je skrit ves smisel našega obstoja, ki ni narejen za smrt, ampak za življenje. Velika noč je praznik življenja! Bog nas je ustvaril za življenje in hoče, da človeštvo vstane! V njegovih očeh je vsako življenje dragoceno! Življenje otroka v naročju matere, kakor tudi življenje starostnika ali bolnika, ki v vedno večjem številu držav veljajo za ljudi za odpis. Kakšno željo po smrti vidimo vsak dan v tolikih sporih, ki prizadevajo različne konce sveta! Koliko nasilja vidimo pogosto celo po družinah, v odnosu do žensk in otrok! Koliko prezira gojijo včasih celo do najšibkejših, obrobnih, migrantov!

Na ta dan bi želel, da se vrnemo k upanju in zaupamo drugim, tudi tistim, ki nam niso blizu ali prihajajo iz daljnih dežel, ki imajo drugačne navade, način življenja, ideje in obleke kakor so tisti, ki smo jih navajeni, ker smo vsi Božji otroci!

Želim, da bi spet začeli upati, da je mir mogoč! Iz Božjega groba, cerkve vstajenja, kjer letos praznujejo veliko noč na isti dan katoličani in pravoslavni, naj izžareva luč miru na vso Sveto deželo in na ves svet. Blizu sem trpljenju kristjanov v Palestini in Izraelu, kakor tudi vsemu izraelskemu ljudstvu in vsemu palestinskemu ljudstvu. Skrb povzroča naraščajoče ozračje antisemitizma, ki se širi po vsem svetu. Istočasno gre moja misel do prebivalstva in še na poseben način krščanske skupnosti v Gazi, kjer se strašni konflikt nadaljuje in povzroča smrt in uničenje ter izziva dramatično in sramotno humanitarno situacijo. Pozivam vojskujoči strani: prekinite ogenj, naj se osvobodi talce in naj se pomaga ljudem, ki jih pesti lakota in ki hrepenijo po prihodnosti v miru!

Molimo za krščanske skupnosti v Libanonu in Siriji. Medtem ko slednja država preživlja občutljivo prehodno obdobje svoje zgodovine, si želi stabilnosti in sodelovanja z drugimi narodi. Spodbujam vso Cerkev, da pozorno z molitvijo spremlja kristjane ljubljenega Bližnjega vzhoda. Posebno misel namenjam tudi ljudstvu Jemna, ki preživlja eno najtežjih podaljšanih humanitarnih kriz na svetu zaradi vojne in vabim vse, da najdejo rešitev s pomočjo konstruktivnega dialoga.

Vstali Kristus naj izlije velikonočni dar miru na trpečo Ukrajino in opogumi vse vpletene dejavnike, da nadaljujejo z napori v smeri doseganja pravičnega in trajnega miru. Na ta praznični dan mislimo na južni Kavkaz in molimo za čimprejšnji podpis in izvajanje končnega mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, ki bi privedel do tako želene sprave v regiji. Naj luč velike noči navdihne odločitve o soglasju na Zahodnem Balkanu in podpre politične dejavnike pri prizadevanjih za preprečevanje stopnjevanja napetosti in kriz ter vse partnerje v regiji, da zavrnejo nevarno in destabilizirajoče vedenje. Vstali Kristus, naše upanje, naj podari mir in tolažbo afriškim ljudstvom, ki so žrtve nasilja in konfliktov, zlasti v Demokratični republiki Kongo, Sudanu in Južnem Sudanu, ter podpre tiste, ki trpijo zaradi napetosti v Sahelu, na Afriškem rogu in območju Velikih jezer, pa tudi kristjane, ki marsikje ne morejo svobodno izpovedovati svoje vere. Mir ni mogoč tam, kjer ni verske svobode ali kjer ni svobode mišljenja in govora ter spoštovanja mnenj drugih. Mir ni mogoč brez resnične razorožitve! Potreba, da si vsak narod zagotovi lastno obrambo, se ne sme spremeniti v splošno oboroževalno tekmo. Luč velike noči nas spodbuja, da odpravimo ovire, ki ustvarjajo delitve in imajo politične in gospodarske posledice. Spodbuja nas, da poskrbimo drug za drugega, krepimo medsebojno solidarnost in si prizadevamo za celostni razvoj vsakega človeka.

V tem času ne pozabimo pomagati burmanskemu ljudstvu, ki ga že toliko let mučijo oboroženi spopadi, saj se pogumno in potrpežljivo soočajo s posledicami uničujočega potresa v Sagaingu, ki je zahteval življenja več tisoč ljudi in povzročil trpljenje številnih preživelih, vključno s sirotami in ostarelimi. Molimo za žrtve in njihove bližnje ter se iskreno zahvaljujemo vsem velikodušnim prostovoljcem, ki izvajajo pomoč. Razglasitev premirja s strani različnih akterjev v državi je znamenje upanja za celoten Mjanmar.

Vse na svetu, ki imajo politično odgovornost, pozivam, naj ne podležejo logiki strahu, ki jih zapira, ampak naj uporabijo razpoložljiva sredstva za pomoč potrebnim, boj proti lakoti in spodbujanje pobud, ki pospešujejo razvoj. To je ›orožje‹ miru: ›orožje‹, ki gradi prihodnost, namesto da bi sejalo smrt!

Nikoli naj ne usahne načelo človečnosti kot temelj naših vsakodnevnih dejanj. Spričo krutosti spopadov, v katerih so udeleženi nezaščiteni civilisti, napadov na šole in bolnišnice ter humanitarne delavce, si ne smemo privoščiti, da bi pozabili, da ne gre za tarče, temveč za ljudi z dušo in dostojanstvom. V tem jubilejnem letu naj bo velika noč tudi ugodna priložnost za osvoboditev vojnih ujetnikov in političnih zapornikov!

Dragi bratje in sestre, v Gospodovi veliki noči sta se smrt in življenje pomerila v prečudnem dvoboju, toda Gospod zdaj živi večno (prim. velikonočno pesem slednico) in nam vliva gotovost, da smo tudi mi poklicani k soudeleženosti v življenju, ki mu ne pozna konca in v katerem ne bo več slišati hrupa orožja in odmevov smrti. Zaupajmo se Njemu, ki edini lahko vse naredi novo (prim. Raz 21,5)! Vsem blagoslovljene velikonočne praznike!

Razpored maš (28.4.2025 – 11.5.2025)

DatumSvetnikDogodek
pon, 28.04.2025Ludvik, duhovnik17:30: Otoče - za v dober namen
tor, 29.04.2025Katarina Sienska, dev.17:30: Kamna Gorica - za † župnika Martina Kočevarja
sre, 30.04.2025Pij V., papežmaše v fari ne bo
čet, 1.05.2025JOŽEF DELAVEC,začetek šmarnic17:30: Dobrava - za †† starše Šparovec in brata
19:30: Otoče - šmarnice na Otočah
pet, 2.05.2025Atanazij, škof12:00: popoldan obhajam bolnike
17:30: Kamna Gorica - za †† Marka Tomana in starše Eržen
sob, 3.05.2025Filip in Jakob, apostola17:00: Dobrava - za božji blagoslov
ned, 4.05.20253.VELIKONOČNA NEDELJA, Florjan, mučenec08:00: Kamna Gorica - za † Danico Mulej, teden molitve za duh. poklice
pon, 5.05.2025Gotard, škof17:30: Otoče - za božji blagoslov
tor, 6.05.2025Dominik Savio, mladenič17:30: Kamna Gorica - za zdravje
sre, 7.05.2025Gizela, opatinjamaše v fari ne bo
čet, 8.05.2025Bonifacij, papežmaše v fari ne bo
pet, 9.05.2025Pahomij, puščavnik17:30: Kamna Gorica - v zahvalo
sob, 10.05.2025Antonin, škof17:00: Dobrava - za farane
ned, 11.05.20254.VELIKONOČNA NEDELJA08:00: Kamna Gorica - za †† Emilijo in Franca Šimnic

PRIPOROČAM SE ZA MAŠNE NAMENE.

Gasilci, voščim vam ob godu vašega zavetnika sv. Florjana in se vam zahvaljujem za vaše požrtvovalno delo. Naj vas spremlja Božji blagoslov.

KONEC JUNIJA, od 25. do 29. 6., SE Z AGENCIJO ARITOURS ODPRAVLJAMO NA SVETOLETNO ROMANJE V FRANCIJO. Obiskali bomo Ars, Cluny, Paray le monial, Nevers, Pariz, Rems in Strassburg. ČE SE NAM ŽELITE PRIDRUŽITI NA ROMANJU, na katerega se bomo odpravili pod okriljem agencije Aritours od 25. do 29. 6., SE ČIMPREJ PRIJAVITE V ŽUPNIŠČU. Cena: če napolnimo avtobus (45 potnikov) znaša 700 €, če bo potnikov le 35 pa 800 €. Vse ostale informacije v zvezi romanja lahko poiščete na naši leški župnijski spletni strani.

POKOJNEGA PAPEŽA FRANČIŠKA PRIPOROČAM V MOLITVENI SPOMIN.

Izdala župnija Kamna Gorica. Odgovarja: Marko Avsenik, žup. upravitelj.

Delite to stran
Scroll to Top