1. ADVENTNA NEDELJA

Bratje in sestre, dragi otroci! Kmalu bomo pričeli adventni čas, novo cerkveno leto. Pred Marijo bomo na adventnem venčku prižgali prvo svečko. Ta svečka naj pomeni našo vero. Čeprav le malo sveti in se ob ostalih lučeh v cerkvi komaj opazi, je vendar, če to hočemo, odsev lučke, ki gori v naših srcih… Razsvetljuje našo notranjo temo in nam odpira srce v nevidni svet, v svet Boga, ki nas je ustvaril, v svet Boga, ki nas je odrešil in posvetil…, v nevidni božji svet… Goreča svečka nam hoče povedati: »Bog je tukaj in mi smo tu, pred Bogom.«… Kakor Bog na križu se svečka použiva za nas, da bi nam dala svetlobo, da bi ogrela naša srca in jih odprla za Boga. In za Božič bo Bog vstopil v ta srca, če mu bomo odprli… »Če se v naših srcih ne rodi, je vse zaman, Božiča ni in sreče ni.«

Prav tako nam ta svečka odpira srce za sočloveka, ki je ob nas, še predvsem za sočloveka v potrebi. Je lučka ljubezni, lučka Karitas. Po trpečih se bližamo Bogu. In tudi On nam po njih prihaja naproti. Danes želimo odpreti srce za vsakega človeka v potrebi…

Zavedamo se svoje slabotnosti in da naša lučka pogosto ugaša. Če smo prižgali svečko pred Marijo, je to zato, ker želimo biti blizu njej, ki je varuhinja naše vere. Ona naj zavaruje plamen, da ne ugasne. Ona naj moli za nas tudi takrat, ko mi molimo premalo… Ona naj posveti v naša srca v Svetem jubilejnem letu, ki ga bomo na božični večer začeli.

Marija nam sveti kot luč, zgled, kot zvezda vodnica, kot naša priprošnjica… A še prej kot priprošnjica je naša Mati…Kot dobra Mati nas opominja, naj dobro izkoristimo adventni čas. Ona ve, da je v današnjem svetu veliko vsega, kar nas zapeljuje in odvrača od Boga in od njegovih načrtov. Vero je težko ohraniti, seveda tudi zato, ker se o njej malo javno govori. Ne le brezverci, tudi kristjani jo potiskajo v zasebnost, a krščanske vere se zasebno živeti ne more. Povprečen kristjan sploh ni pravi kristjan. On ne more niti začutiti lepote vere, niti jo zares živeti. Če ne postavimo Boga na prvo mesto v svojem življenju, se vse v našem življenju postavlja na glavo. Tudi mi sami… Tako se napredovati ne da…

V tem adventnem času prosimo Jezusa, naj razsvetli našo temo. Ko je prihajal prvič na svet, ga njegovi večinoma niso sprejeli, saj ga niso razumeli, pa čeprav si je kot za hrbet vrgel svoje kraljevsko dostojanstvo, da bi se nam mogel lažje posvetiti. Vabim vas, da se mu bližamo z molitvijo in v vsej ponižnosti. V svojih domovih postavimo adventni venček na vidno mesto. Na spletu vsak dan preberimo zgodbico, ki jo predlaga adventni plakat, in namenimo svoj dar za potrebne. Želim vam veliko veselja v teh blagoslovljenih dneh.