Olimpijske igre v Parizu so se začele z unikatno otvoritveno slovesnostjo na obrežjih Sene, ki je postregla z odmevnimi nastopi in prikazom bogate francoske kulture. A hkrati je sprožila tudi veliko ogorčenje zaradi kontroverzne točke s transvestiti, ki je spominjala na sliko Leonarda da Vincija Zadnja večerja. Francoski škofje so zapisali, da je slovesnost »vsemu svetu ponudila čudovite trenutke lepote in veselja«, a žal vključevala »prizore zasmehovanja in norčevanja iz krščanstva, kar globoko obžalujemo«.

Organizacijski odbor olimpijskih iger je podal opravičilo, režiser Thomas Jolly pa se je branil, da je želel prikazati gostijo grških bogov in ne krščanskega motiva. Nekateri se sklicujejo na »pravico do bogokletja«, ki je v francoski družbi zelo zakoreninjena. Škof Emmanuel Gobiliard, ki je pri francoski Cerkvi zadolžen za olimpijske igre, v La Croix odgovarja, da »gre za poseben okvir, saj olimpijske listina izrecno poudarja, da se ne izražajo politična, ideološka ali verska stališča. Pravica do bogokletja torej nima mesta na tej slovesnosti.

Po drugi strani je vera na olimpijskih igrah še kako prisotna. Katoliška Cerkev v Franciji se na igre pripravlja že od leta 2021 s projektom, ki so ga poimenovali  Holy Games (»svete igre«). Organizirali so razne  okrogle mize, kulturne in športne dogodke, med drugim tudi 10 kilometrov dolg tek med pariškimi cerkvami i nogometno prvenstvo duhovnikov, diakonov in škofov. Župnije v bližini športnih prizorišč so pozvali, naj odprejo vrata športnikom in navijačem, pri čemer bo pomagalo 2000 mladih prostovoljcev. Osrednja »Olimpijska  župnija« pa je v nenavadni cerkvi sv. Marije Magdalene v središču Pariza, ki od zunaj spominja na antični tempelj. V La Madeleine, kot ji rečejo Parižani, so blagoslovili novo kapelo, namenjeno športnikom, kjer lahko oddajo molitvene namene ali navežejo stik z duhovnikom. Pred odprtjem iger je bila v katedrali Saint-Denis vigilija z blagoslovom športnikov, da 4. avgust pa pripravljajo še medversko srečanje.

Kot zahteva Mednarodni olimpijski komite, so duhovno oskrbo omogočili tudi športnikom v olimpijski vasi. Medversko središče v obliki šotora je razdeljeno med pet velikih svetovnih verstev: judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem in budizem. Kot piše La Croix, so njihovi predstavniki našli skupen glas proti včasih strogi francoski razlagi laicizma. Eden od njih je povedal, da so organizatorji sprva predvideli, da bi bil tu le informacijski center, ki bi športnike usmerjal v svetišča zunaj olimpijske vasi, brez možnosti molitve ali obredov: »Skupaj smo jim pojasnili, da mora imeti musliman možnost opraviti svojih pet molitev, hindujec svoje očiščevalne obrede in da krščanskemu športniku ne moremo zavrniti  obhajila. Morali smo jim razložiti, da se duhovna podpora dogaja znotraj molitve.« Prostor so najprej razdelili na pet enakih delov, a so se predstavniki verstev sami dogovorili, da pri tem upoštevajo tudi številčnost. Rabin Laurent Berros je razložil: »Tudi če še ne vemo, kakšen bo obisk, se je zdelo naravno, da sobi za krščanstvo damo dvojno površino«.