Župnijski list Kamne Gorice in Dobrave 2024/13

Veren ali neveren človek pozna besedo prihodnost in o njej razmišlja. V nekatoliških medijih so redne rubrike horoskopi in vedeževanja. To so skušnjave, ker ne vemo, kdaj vedeževalcu prišepetava hudobni duh, ki bi rad zavajal. Zato je katoliški nauk naravnan proti vedeževanju.

Mi imamo preroke, ki prinašajo Gospodovo besedo, in ta beseda zadeva tudi prihodnost. Navidez gre za isto stvar. Vedeževalec in prerok, oba spregovorita o vaši prihodnosti. Od Boga prihaja resnica, od drugega pa je resnici vedno primešano nekaj laži. Potrebno je razločevanje. Stvar Božje prihodnosti je predvsem obljuba. Bog je tisti, ki za našo prihodnost daje obljube. Bog nam obljublja, kaj nam bo dal. Starši tudi svojim otrokom kdaj na pedagoški način obljubite, običajno s pogojevanjem: če boš naredil…, potem dobiš… Bog ravna podobno: če boste izpolnjevali moje zapovedi, bom vaš Bog in vas bom pripeljal v deželo, kjer tečeta mleko in med.

Vedeževalec tudi včasih govori resnico, vendar prida še še kapljico od hudega in tako vse izpridi. Zato za nas velja splošno načelo, da se horoskopov ne bere in se po telefonu ne kliče vedeževalcev.

Težava se poveča, ko si človek z vedeževanjem hoče pridobiti oblast nad prihodnostjo, ko želi biti gospodar svoje prihodnosti. S tem želi utrgati sadež spoznanja jutrišnjega dneva, da bi obvladal svojo prihodnost. A prihodnost nam je podarjena in jo moramo sprejemati, ker je stvar obljube, in vemo, kaj nam Bog obljublja. Da bi to obljubo lahko slišali in razumeli v vsej njeni težavnosti, moramo imeti tudi vpogled v preteklost. Človek je bitje, ki gleda v eno in drugo smer. Pomemben je pogled v preteklost, kajti na osnovi preteklih izkušenj imamo lahko zaupanje v prihodnost. Tako se pri sveti maši, ko beremo božjo besedo, in v evharistični molitvi spomnimo, kaj vse je že Bog storil za nas, ko nas je Jezus Kristus odrešil s svojo smrtjo in vstajenjem. Spominjanje ni zgolj nostalgija po lepih starih časih, saj je bil Bog z nami in nas reševal iz nemogočih okoliščin in nas pripeljal v to bogato deželo, kjer tečeta mleko in med. Spomin na preteklo je temelj trdnega upanja, s katerim pričakujemo prihodnost v Božji slavi. 

Kje danes v vsakdanjem življenju izražamo svoje upanje? Kaj je predmet našega upanja? Politik upa na zmago na volitvah. In kaj vse je pripravljen storiti v volilni kampanji! Vozijo se z avtobusi po Sloveniji, oblikujejo spletne strani, nastopajo v medijih, predstavljajo ljudem svoje obljube, pogosto se poslužujejo tudi laži. Nato čakajo, kakšen bo volilni rezultat.

Potem upanje na zmago v športu: na kolesarskih dirkah, na nogometnih tekmah, v košarki, rokometu, v atletiki in še kje. V poklicnem življenju pričakujemo in upamo, da bomo napredovali, da bomo nagrajeni s povišano plačo, pričakujemo povišano pokojnino, pričakujem sezonske razprodaje in drugo. Potem upamo na lepo vreme, uspešno končano šolanje, da dobimo delo, kjer bomo naredili veliko dobrega in zraven še kaj zaslužili, potem je tu upanje na upokojitev, upanje na dober dom za ostarele, kjer bo tudi cerkev blizu. Iz obdobja v obdobje nas na življenjski poti spremljata upanje in hrepenenje.