Author name: urednik

»Ob Jezusovi smrti se je zagrinjalo v templju pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla, skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim« (Mt 27,

V preizkušnjo v puščavo je bila kot Jezus postavljena tudi Žena, ogrnjena s soncem, ki je pod njenimi nogami luna in na njeni glavi venec dvanajstih zvezd (prim. Raz 12, 1-6)… »Ko pa je bil Kristus povzdignjen z zemlje, je vse pritegnil k sebi (prim. Jn 12, 32)… K Njemu torej teži (gravitira, hrepeni) vse,

Radi bi stopili na pot, ki vodi na »Sionsko goro«, v nebesa. Zelo pomembno je, da se na pot odpravimo v Cerkvi, saj je ta za nas, ki smo izšli iz poganstva, edina pot… Psalmist nas spodbuja: »Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja; najsi hrumijo in

V sredo bomo pričeli postni čas. V tem postnem času bi želel z vami razmišljati, kako veliki nevarnosti se izpostavlja človek, če ne sledi Jezusa Kristusa na Njegovi poti. V knjigi Razodetja nam avtor predstavlja »žensko, sedečo na zveri, rdečo kot škrlat, polno bogokletnih imen, ki ima sedem glav (pospešuje sedem zlodejnosti) in deset rogov

Sv. Pavel v pismu Rimljanom zapiše: »Razumnost mesa je smrt, razumnost duha pa življenje in mir. Kajti razumnost mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati niti ne more« (Rim 8,7). Sv. papež Pavel VI. to razlaga: »Ena glavnih posledic izvirnega greha v nas je, da notranje soglasje med

Če bi se radi ukvarjali samo z vidnimi stvarmi in se okrog njih vrteli, smo podobni vrtavkam in smo v nevarnosti, da pademo. Ker bi bili duhovno premalo v sebi, bi se borili z »razumnostjo mesa«, a naše oči bi bile zaslepljene in ne bi videli  stvari takih, kot v resnici so. Svet okrog nas

Jezus se je rodil, zaživel je med nami, pogumno in z veseljem bi se radi odpravili za Njim na pot. A zanaša nas. Vemo, da mu lahko sledimo, saj čutimo, da ni daleč od nas, kot je rekel sv. Luka v Apd 17,28: »V Njem živimo, se gibljemo in smo«…In Jezus nas je vabil k

Bog je neskončen in neskončno popoln Duh in glavna človekova podobnost z njim obstaja v njegovem duhu. Zaradi svoje bogo-podobnosti je ta duh velika skrivnost in kot tak nekakšen »makrokozmos« (veliko vesolje). Ko človek v duhu odkriva Boga, se vse bolj prepoznava v svojem bistvu… V želji, da bi ga vse bolj spoznal, s tem

Sv. Frančišek Saleški je zapisal: »Kadar mislimo na Božje resničnosti, ne da bi jih samo spoznali, ampak da bi jih vzljubili, tedaj pravimo, da premišljujemo, opravilo samo pa imenujemo premišljevanje (meditacija). Med premišljevanjem se duh ne spreletava po cvetlicah svetih skrivnosti kakor muha, zato da bi se zgolj zabaval, ali kakor majski hrošč, da bi

Pred nami je božič, radi bi se srečali z Kristusom in se z Njim odpravili na pot proti nebesom. A potem se vprašamo: Ali si nismo zastavili previsokih ciljev, ob tem pa pozabili na uboge, ki smo jim dolžni izkazovati ljubezen, saj pravi Jezus: »Karkoli ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«